Copertina Skupaj 44Nova številka revije Skupaj je posvečena inovacijam. Na teh straneh objavljamo članek na to temo izpod peresa Tjaše Oblak, s katerim idejno uvajamo vsebine, ki oblikujejo najnovejšo številko našega glasnika. Dobro branje!

Vsako leto nam moderni svet prinese kopico novosti, ki kratko- ali dolgoročno vplivajo na človeštvo. Posamezna odkritja so pomembna samo za krog znanstvenikov, ki se z njimi ubada. Tak primer je odkritje pernatega repa dinozavra v jantarnem obesku: gre za zelo zanimivo odkritje, vendar večini ljudem gotovo pomeni manj kot znanstvenikom, ki bodo raziskovali povezave med dinozavri in ptiči. Druge novosti iz leta 2016 pa lahko spremenijo življenje tudi navadnim ljudem, ali pa so tako velike, da jih enostavno ne moremo ignorirati.

Astronomija

Že februarja 2016 so nas časopisi seznanili z dejstvom, da je Einstein bil izjemen tudi v tem, ker je odkril gravitacijske valove, čeprav svoj čas ni mogel dokazati njihovega obstoja. Kljub temu, da je globlje razumevanje tega fizikalnega pojava zelo zahtevno, je dokaz nihanja ukrivljenosti prostora-časa, ki nastane npr. ob zlitju dveh črnih lukenj (to so tudi zaznali 11. februarja v centru LIGO v Livingstonu, ZDA), tako odkritje, da ga primerjajo z odkritjem gravitacije.

Druga velika odkritja na področju astronomije pa so bolj dosegljiva ne-astronomskih umom. Planet Proxima b, ki se vrti okoli zvezde Proxima Centauri, je najverjetneje zelo podoben Zemlji, kar pomeni, da ali je na njem že prisotno življenje ali bi na njem lahko nastalo – najbolj futuristični sanjači pravijo, da bomo nekoč na njem živeli ljudje, saj je nam najbližji tovrstni odkriti planet.

Še bližje nam pa je novi deveti planet. Odkar so leta 2006 uradno razglasili Pluton za pritlikavi planet, je Osončje imelo osem planetov, lani pa so znanstveniki postavili teorijo o obstoju devetega, zelo oddaljenega planeta, nekje za Neptunom – planeta še niso videli, zaznali pa so posledice njegovega obstoja.

Medicina

Najbolj odmevna novost v zadnjih mesecih je bilo rojstvo dečka, ki ima genetski material treh staršev: uradne matere in očeta ter donorke, ki je darovala mitohondrijski DNA. Za to so se odločili, ker je mati nosilka mitohondrijske bolezni (t.i. Leighov sindrom), kar je bilo usodno za prva dva otroka para. Ker je krožna mitohondrijska DNA fizično ločena od dvojnovijačne jedrne DNA, nosi zelo majhno količino genetskega materiala, kar pomeni, da je otrok podedoval gene, ki skoraj v celoti pripadajo „uradnima“ staršema. Kljub temu je tovrstna oblika načrtovanje reprodukcije smatrana za etično sporno in je trenutno sprejeta samo v Veliki Britaniji.

Drugo zelo pomembno odkritje, ki bo v bodoče verjetno spreminjalo življenja, je poskus implantacije matičnih celic v področja možganov, kjer je prišlo do kapi. V ZDA je to omogočilo, da so bili pacienti po kapi motorično bolj sposobni in so celo spet hodili, nadaljnje raziskave pa bodo pokazale polni potencial te terapije.

Ekologija

Na Islandiji so razkrili rezultat poskusa, ki so ga začeli pred dvema letoma: takrat so namreč pod posebnimi pogoji vnašali ogljikov dioksid v podzemne jame, kjer se je z vezavo na bazalt pretvoril v apnenec. V naravi je proces pretvorbe plina v kamen izredno dolgotrajen (nekaj stotisoč let) zaradi velikih pritiskov pa je bilo v tem primeru to možno v pičlih dveh letih. Glede na katastrofalne posledice prekomernih emisij ogljikovega dioksida, ki so privedle do t.i. učinka tople grede, je to odkritje lahko bistveno za daljše in bolj kakovostno preživetje našega planeta.

Lansko leto pa je uspel prav tako ekološko pomemben preizkus in sicer je letalo, ki je v celoti delovalo na sončno energijo, sklenilo svoje potovanje okoli sveta.

Tudi za leto 2017 so napovedane številne inovacije:

  • največje mesto na svetu (Kitajci bodo združili 9 mest v eno, ki bo veliko kot Švica in bo imelo 42 milijonov prebivalcev);
  • transplantacija glave;
  • prvo neznanstveno potovanje na Luno (ali drugače rečeno: prvo profitno potovanje na Luno s strani privatnikov – Moon Express).

Pustimo se presenetiti …

Tjaša Oblak