Naša banka se že od svojega začetka zgleduje po načelih gospodarske solidarnosti in vzajemnosti. Že od nekdaj skuša v ekonomske tokove vključevati 
raznovrstne dejavnosti, ki so izraz prostora in lokalne skupnosti. Ta lastnost se je tudi spremenila v slog upravljanja. Izvršili smo določene izbire in pripomogli k udejanjenju pobud, ki so pripomogle k razvoju našega ozemlja.
Naš kreditni zavod lahko torej označimo kot lokalno banko z družbeno odgovornostjo.
Lokalna zato, ker smo globoko zakoreninjeni v našem prostoru in krajevni skupnosti: v okviru le-te poslujemo neločljivo in v znamenju kontinuitete. Z razliko od ostalih bank, lastna in zaupana sredstva ponovno vračamo na razne načine skoraj izključno na teritorij pripadanja. S tem je naša banka dala na tisoče ljudem - kmetom, obrtnikom, delavcem, podjetnikom, svobodnim poklicem, socialnim delavcem in njihovim družinam - možnost, da so si prislužili zaupanje ter izboljšali svoj življenjski standard.
Banka z družbeno odgovornostjo pa zato, ker se pri našem delovanju držimo tistih človeških načel, ki so v današnjem času prepotrebna. Pri nas člani in stranke ne predstavljajo le gole številke. Filozofija razmišljanja in sam pristop do družbe je odprt, saj ne gledamo le na lastni interes. Smo tudi zadružnega značaja, tako da je članom zajamčena ekonomska demokratičnost, saj vsak izmed njih ima iste pravice, ne glede na vloženi kapital.
Pogosto trdimo, da smo drugačna banka. Drugačnost sestoji predvsem v tem, da se smatramo več kot zgolj kreditna ustanova. Čutimo se del skupnosti in soustvarjalci ter nosilci njenega razvoja, njenega socialnega življenja. V oporo smo tudi najbolj ustvarjalnim in aktivnim pobudam, ne glede na to, če zgledajo navzven šibkejše ali manj vidne.
Zavedamo se, da moramo nadaljevati po isti poti z nalogo, da sodelujemo tudi mi pri gradnji boljše sedanjosti in bodočnosti v prid naše celotne skupnosti.
Identiteta
Ime zadružne banke že samo po sebi prikazuje njihovo identiteto: gre za banke, katerih glavni namen je kreditiranje in podpiranje realnega gospodarstva preko zadružništva, se pravi vrste podjetništva, ki ga označujejo aktivnost, povezanost, vključitev v omrežja. Zadružništvo, vzajemnost in lokalizem so vrednote, na katerih sloni podjetniška formula Zadružne kraške banke - Trst:
- zadružništvo kot pravna oblika poslovanja za podjetje z razpršenim lastništvom, ki je izraz "kapitalizma občanov in skupnosti";
- vzajemnost pomeni zapostavljanje dobičkonosnosti in sprejetje načela, da se pri kreditiranju daje prednost članom; to pomeni slediti logiki, ki postavlja koristnost na prvo mesto, še pred maksimiranjem dividend;
- lokalizem predpostavlja obvezo za poslovanje izključno v mejah določenega in omejenega območja, na katerega banka v celoti osredotoča svoje poslovanje in svoje odločanje: gre torej za popolno in stalno povezavo s svojim prostorom.
Ta skupek vrednot se je v naši zgodovini spajal še z enim pomembnim dejavnikom, to je z zaupanjem: prav po zaslugi samozaupanja in zaupanja v druge člane, soudeleženih pri pobudi in vezanih prek načela neomejene zaveze, se ja naša banka rodila, po zaslugi iste lastnosti pa naša ZKB še dalje raste v okviru lokalne skupnosti.
Naša posebnost je tudi dvojezično poslovanje, s katerim še enkrat potrjujemo pripadnost ozemlju na katerem živi več narodov. Vsi naši uslužbenci obvladajo slovenščino in italijanščino in postopoma uvajamo možnost, da si član ali stranka izbereta jezik medsebojnega obveščanja in dopisovanja.
ZKB
V mesecu oktobru 2008 Zadružna kraška banka posodobi svoj logotip, prav ob priliki otvoritve podružnice v ulici S. Spiridione, tako da postavi v ospredje začetnice uradnega naziva, ZKB. Ta novost pa še zdaleč ne pomeni spremembe temeljnih vrednost. ZKB ostaja namreč edina banka tržaške pokrajne, ki je tako navezana na teritorij in deluje v sklopu zadružnih bank. To dokazuje tudi višina odobrenih prispevkov, ki so leta 2007 znašali več kot 540.000 €. Prav v tem podatku se kaže posebna občutljivost banke, saj se slednja čuti kot del skupnosti in aktivni člen pri soustvarjanju ter pri spodbujanju njenega razvoja in socialnega življenja.
Etape v naši zgodovini
1908 ustanovitev Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
1947 priznanje ustavodajne skupščine; 45. člen ustave namreč pravi: "Republika priznava socialno vlogo zadružništva vzajemne narave in brez špekulativnih zasebnih ciljev".
1954 odprtje prvega stalnega okenca in zaposlitev prvega uslužbenca.
1956 odprtje prvih bančnih tekočih računov, prava redkost v takratnem sistemu kmečkih hranilnic in posojilnic.
1957 sklenitev prve pogodbe za kreditiranje v obliki hipotekarnega posojila.
1963 ustanovitev zavoda ICCREA S.p.A.
1966 odprtje novega sedeža.
1967 dovoljenje za poslovanje v sosednji občini Repentabor.
1968 dovoljenje za poslovanje v sosednji občini Dolina.
1968 ustanovitev Deželne federacije zadružnih bank Furlanije - Julijske krajine.
1978 ustanovitev Centralnega jamstvenega sklada zadružnih bank.
1988 pridobitev statusa "banke delno pooblaščene za poslovanje s tujino".
1989 vselitev banke v sedanje prostore na Opčinah.
1991 odprtje podružnice na trgu Libertà v Trstu.
1992 sprejetje zakona o zadružništvu, v 11. členu opredelitev vzajemnostnih skladov za pospeševanje in razvoj zadružništva.
1993 začetek veljavnosti zakona o bankah, ki je kmečke hranilnice in posojilnice oziroma zadružne banke rešil omejitve, ki je predvidevala sprejemanje novih članov samo s področja kmetov in obrtnikov, in tako le-tem omogočil, da svoje članstvo prilagodijo dejanski sestavi lokalnega gospodarstva.
1994 spojitev Hranilnice in posojilnice z Opčin in iz Nabrežine s sprejetjem novega poimenovanja Zadružne kraške banke s sedežem na Opčinah in s podružnicami v Nabrežini, Sesljanu in Trstu.
1995 odprtje podružnice v Bazovici.
1997 odprtje podružnice pri Domju.
1997 ustanovitev jamstvenega sklada vlagateljev.
1999 uvedba novega poslovalnega paketa, Informacijskega bančnega sistema Fondo Comune iz Trenta, imenovanega SIB 2000.
2002 odprtje podružnice v obrtni coni v Dolini.
2003 odprtje obrtne cone v Zgoniku, kjer je imela naša banka odločilno vlogo.
2004 začetek veljavnosti novega družbenega prava, ki priznava banke zadružnega kredita kot zadruge s pretežno vzajemno dejavnostjo.
2005 pooblastilo nadzornega organa za občasno poslovanje v obmejnih občinah sosednje Slovenije
2005 odprtje druge podružnice v Trstu in sicer v Ulici Molino a Vento.
2007 odprtje podružnice v Miljah.
2008 obeležje stoletnice obstoja naše Banke.
2008 odprtje tretje podružnice v Trstu, v samem središču mesta v ulici S. Spiridione.
2009 odprtje četrte podružnice v Trstu, na obrežju - Riva Gulli.
