V letu 2003 so zadružne banke slavile 120. obletnico ustanovitve prve zadružne banke, tedaj Hranilnice iz Loreggie, živahnega kmečkega naselja na območju Padove. Hranilnice so z velikim pogumom in v želji, da bi spodbujale razvoj skupnosti, vnesle 
na tržišče alternativni podjetniški model, ki ni temeljil zgolj na načelu učinkovitosti, ampak tudi na kriterijih solidarnosti. Nastale so iz potrebe in na osnovi spodbude. Potreba, ki so jo čutili številni občani, se je nanašala na instrumente za varstvo pred revščino in oderuštvom, za premagovanje spon stiske, ki so vplivale tudi na dostojanstvo prebivalstva; spodbuda je prihajala iz socialnega nauka cerkve, posebej iz enciklike Rerum Novarum papeža Leona XIII., ki je priporočala solidarnost in zadružništvo za reševanje protislovij in krivic tedanje družbe, predvsem šibkosti revnejših slojev. Projekt je predvideval "izboljšanje moralnih in materialnih pogojev članov z dodeljevanjem potrebnih sredstev", kot je bilo zapisano v tedanjih statutih Hranilnic in posojilnic. Na pobudo so v začetku gledali z nezaupanjem in z viška. Vse napovedi so bile negativne. Znani strokovnjak jih je opredelil kot "ekonomski absurd" in predvidel skorajšnji propad na tržišču ("egoizem in oportunizem vas bosta pokopala", so rekli). Dejstvo je, da je v petnajstih letih od nastanka prve Hranilnice in posojilnice število teh ustanov naraslo na 904. Leta 1905 jih je bilo 1.386, na koncu leta 1920 je njih število naraslo na 3.347.
V mesecu juniju 2008 deluje 440 bank v okviru Zadružnega kredita (54,5% vseh bank v Italiji), s 4.005 podružnicami (11,9% bančnega sistema). Podružnice Zadružnih bank poslujejo v 98 pokrajnah in 2.576 občinah.
Za dodatne informacije o Zadružnem kreditu v deželi FJK
Za dodatne informacije o Zadružnem kreditu v Italiji
